Evangeljski odlomek danes pred nas postavlja čas, ko je kralj Herod skušal utišati Janeza tako, da ga je vrgel v ječo, ta pa je poslal svoje učence k Jezusu. Želel je, da bi učenci slišali in videli, kaj je Jezus storil, da bi prinesel Božje kraljestvo tistim, ki so bili dovzetni in pripravljeni sprejeti njegovo sporočilo. Jezus je Janezu potrdil, da so čudeži in ozdravljenja, ki jih je izvajal, neposredna izpolnitev mesijanskih prerokb. Izaija je namreč približno 700 let prej prerokoval, da bo Mesija prišel rešit svoje ljudstvo: »Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo Preberi več
TUDI MI SMO POKLICANI K PRIČEVANJU Mt 24,37–44
Ob današnjem evangeliju nas nagovarja lik Janeza Krstnika. Jezusov glasnik doživlja prezir: Kdo si in kako da krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok? Janez Krstnik se ne boji teh vprašanj. Jasno pove, da je nič, da ni niti beseda, je le glas, ki ga daje za tistega, ki pride za njim in kateremu ni vreden biti niti služabnik, da bi mu odvezoval sandale. Tudi mi nismo kaj več kot nič, vsa naša moč je v njem. Kljub naši nevrednosti pa Bog računa na nas. Želi, da vztrajno zastavljamo svoj glas zanj, ki se skriva v majhnih, ranljivih Preberi več
BUDNI IN ČUJEČI Mt 24,37–44
Danes je na mestu vprašanje, kako preživeti adventni čas? Biti čuječi in moliti! Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredotočeni na zaprtost svojega življenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bolečino, torej v edno se vrtimo okoli samih sebe. To pa utrudi, to postane nadležno, to zapira pred upanjem. V tem je korenina toposti in lenobnosti, o katerih govori evangelij. Advent nas vabi k prizadevni čuječnosti tako, da pogledamo izven nas samih, razširimo razum in srce ter se odpremo za potrebe ljudi, bratov in za željo po novem svetu. Preberi več
ZVESTOBA RESNICI Jn 2,13–22
Ko je Jezus umiral na križu, je potrdil svoj namen. Dal nam je zgled in Besedo, ki so jo učenci zapisali, da bi po njem živeli. Ne moremo govoriti o tem, da smo kristjani, če ne jemljemo za edino vodilo svojega življenja Kristusa in njegove besede. Evangelij ni le za branje in za občudovanje Jezusa, ampak je beseda življenja, oznanilo veselja – Bog nas odrešuje in vabi na pot za seboj. Kaj to pomeni? Nedelja Kristusa kralja nas izziva, da dojamemo, zakaj je Jezus dal življenje, kaj je njegovo vodilo in kakšno vodilo zapušča nam. Jezus na križu dokazuje, da Preberi več
Pismo slovenskih škofov: ‘Naše prizadevanje za spoštovanje Božjega načrta s človeštvom ni politika, temveč evangeljska dolžnost’
Dragi bratje in sestre! Današnji evangelij (Lk 21,5-19) nas spodbuja k neustrašnemu pričevanju. Kot sedaj živeča generacija kristjanov in državljanov smo odgovorni za to, da prihodnjim rodovom v naši zakonodaji obranimo peto Božjo zapoved: »Ne ubijaj!« Pred takšno preizkušnjo še ni bila postavljena nobena generacija pred nami. Zavedamo se, da milost predpostavlja naravo, da Božji blagoslov dobi svoj prostor tam, kjer ljudje sodelujejo z Božjim načrtom. In Božje zapovedi so srčika našega sodelovanja z Božjo voljo za človeštvo. Tam, kjer spoštujejo Božje zapovedi je Božji blagoslov, solidarnost in mirno sobivanje. Zato naše prizadevanja za spoštovanje Božjega načrta s človeštvom ni Preberi več
DA BI BILI DELEŽNI VEČNEGA ŽIVLJENJA
Jn 6,37–40 ali Mt 25,31–46 ali Mt 5,1–12a DA BI BILI DELEŽNI VEČNEGA ŽIVLJENJA Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo. Hrani ga popolna zvestoba Očetu. Ko molimo, se učimo spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da on izpolni našo. V Jezusovem življenju popolne pokorščine Očetu najdemo njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse, kar dela, služi temu namenu. Jezus je namreč visoko nad pravili in nad paragrafi, kajti Očetova volja presega vsako človeško logiko. Kako se dvigati nad logiko tega sveta, kako živeti za večnost? Vedno in povsod mora biti merilo Božja beseda, Preberi več
JE TUDI V TEBI KAJ FARIZEJA? Lk 18,9–14
Farizejeva molitev se začne takole: »Bog, zahvaljujem se ti.« To je odličen začetek, saj je najboljša molitev hvaležnost in hvala. Vendar pa takoj vidimo razlog, za katerega se zahvaljuje: »da nisem kakor drugi ljudje«. In tudi razloži, zakaj: posti se dvakrat na teden, medtem ko se je bilo v tistem času obvezno postiti enkrat letno; daje desetino od vsega, kar ima, medtem ko je bila desetina predpisana samo za najpomembnejše pridelke. Skratka, baha se, ker po svojih najboljših močeh izpolnjuje podrobne zapovedi. Vendar pozabi največjo: ljubiti Boga in bližnjega. Ker je prepoln lastne gotovosti, lastne sposobnosti, da se drži zapovedi, Preberi več
ALI BO PRI TEBI NAŠEL VERO? Lk 18,1–8
Današnji evangelij nas spet izziva k razmisleku o veri. Slišali smo: Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji? Jezus apostole in s tem tudi nas opozarja, da vera ni čudežna moč, ampak zavest, da smo ubogi hlapci skrbnega gospodarja. Živeti vero pomeni spoznavati Božjo voljo in jo izpolnjevati v služenju Bogu in ljudem. Ko je Jezus videl šibkost učencev, jih je, kot smo danes slišali, spodbudil, da morajo vztrajno moliti in se ne naveličati. Le če bodo vztrajali v molitvi, bodo lahko živeli iz te vere. Zakaj vse potrebujemo molitev? Molitev naj ne bo le ponavljanje Preberi več
DOVOLI DA V TVOJE SRCE PRIDE VERA IN BOŠ OZDRAVLJEN Lk 17,11–19
Jezus zagleda in sliši gobavce ter jim da enostaven, celo malo čuden odgovor: »Pojdite in se pokažite duhovnikom!« Rad bi vedel, kaj so si tistega trenutka mislili. Gobavci so kričali po ozdravljenju. A Jezus je v njih videl še večjo težavo. Še večjo potrebo, kot so se je oni zavedali. Odgovoril je: »Pojdite se pokazat duhovnikom!« Zakaj je za Jezusa duhovnik tako pomemben, da jih pošilja k njemu? Ali so za Jezusa duhovniki tudi danes tako pomembni? Ali je za tebe duhovnik pomemben? Kdo skrbi za tvoje duhovne potrebe? A zgodba me preseneča. Prav vsi, vseh deset mož, se je Preberi več
»GOSPOD, POMNOŽI NAM VERO« Lk 17,5–10
Ko so apostoli prosili Jezusa, naj jim pomnoži vero, jim je rekel, da tudi vera, ki bi je bilo le za gorčično zrno, dela čudeže. Morda je Jezus s to primero hotel povedati še nekaj več: kakor za zrno velja tudi za vero, da ni nekaj mrtvega, negibnega in okamenelega, temveč skriva v sebi življenjsko silo in sledi zakonom rasti in razvoja. Vedno manj je ljudi, ki bi jim bila vera položena v zibelko in bi jo sprejeli tako samoumevno kot materin jezik. Vedno več pa je takšnih, ki so se do nje dokopali po dolgem iskanju, skozi zmote in Preberi več