KRIŽ – NAJVIŠJE IN POPOLNO DEJANJE LJUBEZNI Jn 3,13–17

In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov. Ta stavek se navezuje na dogodek med izhodom iz Egipta, ko so Hebrejce napadle strupene kače in so številni umrli. Tedaj je Bog zapovedal Mojzesu, naj napravi bronasto kačo in jo posadi na drog. Kogar je kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je bil ozdravljen. Tudi Jezus bo povzdignjen na križ, da bo vsak, ki bo v smrtni nevarnosti zaradi greha in se bo z vero obrnil Nanj, ki je umrl za nas, rešen. Sveti Avguštin razlaga takole: ‘Zdravnik, kolikor je to od Preberi več

Romanje v Lurd

 Župnije Pivka, Šmihel, Košana, Trnje in Zagorje ter agencija Aritours vas vabimo na romanje v Francijo LURD z letalom   Tukaj lahko prenesete program romanja in prijavnico: PROGRAM ROMANJA V LURD PRIJAVNICA   V Lurdu, majhnem mestu pod Pireneji na skrajnem jugozahodu Francije, se je 11. februarja 1858 leta Marija prvič prikazala štirinajst letni deklici Bernardetti Soubirous. Še sedemnajstkrat se je Bernardka nato srečala z Gospo, ki je svetu preko nje poslala sporočilo: » Pokorite se, molite za spreobrnitev grešnikov.« Danes je Lurd največje Marijino romarsko središče na svetu, kraj molitve, milosti in upanja, v katerega se že več kot sto šestdeset let Preberi več

»Kateri človek more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive« (Mdr 9, 13–14)

Berilo za današnjo nedeljo, ki ga najdemo v Knjigi modrosti, se začenja s sledečimi besedami: »Kateri človek more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive« (Mdr 9, 13–14) Beremo, da ne moremo spoznati Božje volje, če se bojimo. Beremo, da ne moremo razločiti, kaj hoče Gospod, če dovolimo, da nad nami gospodari strah. Pod vplivom strahu smo brez stika z Bogo m, smo brez stika s stvarstvom, smo brez stika s sabo. Izkoreninjeno tavamo po svetu, na nas lahko vpliva prav vsak zunanji impulz. S tem dovolimo, da zagospodari nad nami zdaj strah Preberi več

VRATA

Vrata so ena najbolj vsakdanjih stvari, s katero imamo opraviti neštetokrat na dan. Poleg svoje osnovne naloge imajo še bogato simbolično vsebino in svojevrstno govorico glede na to, ali so zaklenjena, zaprta, priprta ali odprta na stežaj. Ljudje izražamo svoja razpoloženja in čustva tudi s tem, kako ravnamo z vrati: kako nanje potrkamo ali z njim celo treskamo, jih komu pred nosom zapremo, mu celo pokažemo vrata ali ga postavimo prednje. O ljudeh, ki nimajo svojega doma, pravimo, da jih bijejo po petah tuja vrata. Najboljšemu prijatelju pa zagotavljamo, da so mu vrata našega doma vedno odprta. Vrata simbolizirajo kraj Preberi več

UMIRI SE IN SE SREČAJ S SEBOJ, BLIŽNJIM IN BOGOM Lk 12,13–21

Razmišljanje bogatina je kot nalašč za te počitniške dni. Mar na dopustu ne rečemo tudi mi: Duša moja, počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. Kaj je v tem slabega? Zakaj ne bi počivali, jedli in pili in se veselili? Zakaj Jezus pravi: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Poleg tega smo pred štirinajstimi dnevi poslušali o Jezusovem obisku pri Marti in Mariji. Se še spomnimo? Marija je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede. Lahko bi rekli, da je počivala. Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Kot Preberi več

ŠKOFOVO PISMO PRED REFERENDUMOM ZA ŽIVLJENJE

Dragi bratje in sestre, milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa, kot vaš škof se obračam na vas s tem pismom, saj se je pretekli teden v parlamentu zgodilo nekaj, ob čemer kristjani ne moremo ostati ravnodušni. Nekateri poslanci so namreč sprejeli predlog, po katerem bo v naši domovini bolnikom omogočena možnost dostopa do prostovoljnega končanja življenja, to je do asistiranega samomora. Razumljivo je sicer, da se človek boji trpljenja, starosti, onemoglosti in smrti. Ob tem nas svet prepričuje, da življenje v nemoči nima vrednosti, da trpljenje človeku jemlje dostojanstvo. Toda življenje ostaja vedno dar, Preberi več

PRAZNIK DRŽAVNOSTI

Geostrateški položaj Slovenije, ko smo sicer majhna dežela sredi Evrope, toda lahko »veliki« v povezovanju med slovansko, romansko in germansko kulturo, naša zgodovina je čudež preživetja kot naroda, ter da smo že več kot tri desetletja samostojna država sredi razburkane evropske zgodovine, vse to je lahko priložnost za hvaležnost, da imamo krščanske korenine, kar je odločilno prispevalo, da danes živimo v samostojni državi Sloveniji. Izviri evangelija nas tudi danes in v prihodnje vabijo, da gojimo kulturo dialoga, da se zavzemamo za spoštovanje življenja, za njegovo dostojanstvo, da ohranjamo sočutje za tiste, ki so v najtežjem položaju, ter se zavzemamo za Preberi več

SVETO REŠNJE TELO IN KRI

Evangelij nam na praznik Svetega rešnjega telesa in krvi predstavlja čudežno pomnožitev hlebov. Jezus je zavzeto govoril več tisočim ljudem ter ozdravljal. Ko se je začelo večeriti, so se učenci približali in mu rekli: ‘Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža’. Tudi učenci so bili utrujeni. Jezus vse to vidi in jim odgovori: ‘Dajte jim vi jesti!’. Te besede so pri učencih povzročile začudenje, niso razumeli, zato so se razjezili: ‘Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in sami kupimo hrano za vse to ljudstvo’. Jezus pa povabi Preberi več

EDINA MOČ, KI LAHKO RESNIČNO POVEŽE LJUDI Jn 17,20–26

Ob branju današnjega evangeljskega odlomka je morda dobro opozoriti na razlikovanje med enotnostjo in edinostjo. Enotnost nastaja tam, kjer gre za skupni interes, ki se mu vsi podredijo. Smoter enotnosti je čim bolj učinkovito doseganje skupnega cilja. V nasprotju z enotnostjo pa v prizadevanju za edinost ne iščemo najmanjšega skupnega imenovalca, temveč sožitje različnosti. Cilj enotnosti je torej skupni interes, cilj edinosti pa sobivanje različnosti. Temeljno sredstvo za doseganje edinosti sta medsebojno zaupanje in ljubezen. Ljudje smo zmotno prepričani, da lahko edinost, enakopravnost in povezanost zgradimo sami iz sebe, s svojim prizadevanjem. V resnici lahko ljudje iz svojih moči ustvarjamo Preberi več

LJUBEZEN NI IZBIRA, TEMVEČ ZAPOVED Jn 13,31–35

Ko je Jezus pri zadnji večerji učencem umil noge, je imel zatem še poslovilni govor. Današnji odlomek je iz tega govora. Danes so Jezusove besede bogate in hkrati zahtevne: “Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.” Zakaj je ta beseda zahtevna? Učenci v šoli imajo obvezne predmete, ob tem pa še izbirne in razne krožke, ki jih lahko sami izberejo. Za Jezusove učence ljubezen nikakor ni izbirni predmet, še manj nek Preberi več