Geostrateški položaj Slovenije, ko smo sicer majhna dežela sredi Evrope, toda lahko »veliki« v povezovanju med slovansko, romansko in germansko kulturo, naša zgodovina je čudež preživetja kot naroda, ter da smo že več kot tri desetletja samostojna država sredi razburkane evropske zgodovine, vse to je lahko priložnost za hvaležnost, da imamo krščanske korenine, kar je odločilno prispevalo, da danes živimo v samostojni državi Sloveniji. Izviri evangelija nas tudi danes in v prihodnje vabijo, da gojimo kulturo dialoga, da se zavzemamo za spoštovanje življenja, za njegovo dostojanstvo, da ohranjamo sočutje za tiste, ki so v najtežjem položaju, ter se zavzemamo za Preberi več
SVETO REŠNJE TELO IN KRI
Evangelij nam na praznik Svetega rešnjega telesa in krvi predstavlja čudežno pomnožitev hlebov. Jezus je zavzeto govoril več tisočim ljudem ter ozdravljal. Ko se je začelo večeriti, so se učenci približali in mu rekli: ‘Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža’. Tudi učenci so bili utrujeni. Jezus vse to vidi in jim odgovori: ‘Dajte jim vi jesti!’. Te besede so pri učencih povzročile začudenje, niso razumeli, zato so se razjezili: ‘Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in sami kupimo hrano za vse to ljudstvo’. Jezus pa povabi Preberi več
EDINA MOČ, KI LAHKO RESNIČNO POVEŽE LJUDI Jn 17,20–26
Ob branju današnjega evangeljskega odlomka je morda dobro opozoriti na razlikovanje med enotnostjo in edinostjo. Enotnost nastaja tam, kjer gre za skupni interes, ki se mu vsi podredijo. Smoter enotnosti je čim bolj učinkovito doseganje skupnega cilja. V nasprotju z enotnostjo pa v prizadevanju za edinost ne iščemo najmanjšega skupnega imenovalca, temveč sožitje različnosti. Cilj enotnosti je torej skupni interes, cilj edinosti pa sobivanje različnosti. Temeljno sredstvo za doseganje edinosti sta medsebojno zaupanje in ljubezen. Ljudje smo zmotno prepričani, da lahko edinost, enakopravnost in povezanost zgradimo sami iz sebe, s svojim prizadevanjem. V resnici lahko ljudje iz svojih moči ustvarjamo Preberi več
LJUBEZEN NI IZBIRA, TEMVEČ ZAPOVED Jn 13,31–35
Ko je Jezus pri zadnji večerji učencem umil noge, je imel zatem še poslovilni govor. Današnji odlomek je iz tega govora. Danes so Jezusove besede bogate in hkrati zahtevne: “Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.” Zakaj je ta beseda zahtevna? Učenci v šoli imajo obvezne predmete, ob tem pa še izbirne in razne krožke, ki jih lahko sami izberejo. Za Jezusove učence ljubezen nikakor ni izbirni predmet, še manj nek Preberi več
PAPEŽ LEON XIV
267. papež se je rodil 14. septembra v Chicagu Louisu Mariusu Prevostu, ki ima francosko-italijanske korenine, in Mildredi Martinez, ki ima korenine iz Španije. Njegova brata sta Louis Martin in John Joseph. Medtem ko je pisal svoj doktorat z naslovom Vloga krajevnega priorja v Redu svetega Avguština, je bil poslan na misijon v Peru s krajšo prekinitvijo leta 1987, ko je zagovarjal doktorsko disertacijo. V Peruju je deloval od leta 1984 do leta 1999. V tem času je deloval v mestu Chulucanas (regija Piura) in mestu Trujillo. Zavzemal je več pomembnih položajev v misijonu: med drugim je bil prior skupnosti Preberi več
S PRAVIM PASTIRJEM SE NE BOMO NIKOLI POGUBILI Jn 10,27–30
Globoko v nas je želja in potreba po nekom, ki skrbi za nas. Ob rojstvu smo nemočni in nebogljeni; naše življenje se ne bi nikoli ohranilo, če ne bi bilo nekoga, ki je poskrbel za nas. Torej je ta potreba v nas že vrojena. To »skrb drugega« za nas pravzaprav potrebujemo vse življenje, seveda v različni obliki. Tudi če se materialno osamosvojimo in ni več drugim treba skrbeti za nas, jih potrebujemo v duševnem in duhovnem smislu za normalen razvoj in življenje: vzajemno potrebujemo odnose ljubezni, čustveno bližino … V to vključimo vse, kar smo in kar imamo, saj si Preberi več
PA TI? LJUBIŠ KRISTUSA? Jn 21,1–19
V današnjem evangeljskem odlomku Jezus sprašuje apostola Petra, če ga ima rad. Kar sprašuje Petra, sprašuje tudi nas. Gre za pomembno vprašanje. Kdor ljubi Kristusa, ljubi Cerkev. V veroizpovedi ponavljamo, da je Cerkev sveta, katoliška in apostolska. Zaradi nas ljudi je Cerkev tudi grešna. Ljubiti Cerkev pomeni, da spoštujemo duhovnike, papeža, škofe in tudi svoje dušne pastirje, župnike. Svetna družba Cerkve ne ljubi in včasih to odkrito pove. So pa tudi nekateri verniki, ki nimajo radi papeža, škofov in duhovnikov. Kdor iskreno ljubi, odpušča. Odpušča slabosti, ki jih vidi, in grehe, ki ga žalostijo. Ljubezen vse potrpi. Zatorej ostanimo v Preberi več
Srce našega ljubljenega brata, svetega očeta Frančiška je utihnilo na velikonočni ponedeljek
Srce našega ljubljenega brata, svetega očeta Frančiška je utihnilo na velikonočni ponedeljek – v svetlobi vstajenja, tik zatem, ko Cerkev z močnim glasom zapoje: Kristus je vstal! In to ne more biti naključje! Njegovo življenje in njegova smrt vsebujeta enako sporočilo: temelj našega življenja je Božja ljubezen, ki je močnejša od smrti. Ni naključje, da je papež Frančišek v Gospodu zaspal prav v tem svetem času. Ves njegov pontifikat je bil zaznamovan z oznanjevanjem živega Kristusa – Boga, ki vstopa v človeško trpljenje, ga objame in preoblikuje s svojo ljubeznijo. In zdaj, ko je njegov zemeljski hod dosegel svoj konec, Preberi več
KRIŽ MOLKA IN TIHOTE Lk 22,14–23,56
Jezus dopolnjuje svoje življenje. Dovolj je bilo križev, sedaj ostane samo še eden, bi lahko rekli, telesni križ, ki ga mora prinesti do vrha Kalvarije. Vendar nam zadnji boj razkriva še drugi križ, ki ga je Jezus nosil vse življenje: križ molka in tihote. Lahko si predstavljamo, kolikokrat si je Jezus želel, da bi komu kaj dopovedal, pa ni mogel. Učenci so imeli v svojih glavah svoje predstave, ljudstvo svoje, veliki duhovniki, pismouki in farizeji spet svoje. Jezus je razlagal svoje poglede, da bi ga razumeli. Spodbujal jih je, naj zamenjajo nekatere predstave. Teden dni pred strašno obsodbo ga razglašajo Preberi več