JE TUDI V TEBI KAJ FARIZEJA? Lk 18,9–14

Farizejeva molitev se začne takole: »Bog, zahvaljujem se ti.« To je odličen začetek, saj je najboljša molitev hvaležnost in hvala. Vendar pa takoj vidimo razlog, za katerega se zahvaljuje: »da nisem kakor drugi ljudje«. In tudi razloži, zakaj: posti se dvakrat na teden, medtem ko se je bilo v tistem času obvezno postiti enkrat letno; daje desetino od vsega, kar ima, medtem ko je bila desetina predpisana samo za najpomembnejše pridelke. Skratka, baha se, ker po svojih najboljših močeh izpolnjuje podrobne zapovedi. Vendar pozabi največjo: ljubiti Boga in bližnjega. Ker je prepoln lastne gotovosti, lastne sposobnosti, da se drži zapovedi, Preberi več

ALI BO PRI TEBI NAŠEL VERO? Lk 18,1–8

Današnji evangelij nas spet izziva k razmisleku o veri. Slišali smo: Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji? Jezus apostole in s tem tudi nas opozarja, da vera ni čudežna moč, ampak zavest, da smo ubogi hlapci skrbnega gospodarja. Živeti vero pomeni spoznavati Božjo voljo in jo izpolnjevati v služenju Bogu in ljudem. Ko je Jezus videl šibkost učencev, jih je, kot smo danes slišali, spodbudil, da morajo vztrajno moliti in se ne naveličati. Le če bodo vztrajali v molitvi, bodo lahko živeli iz te vere. Zakaj vse potrebujemo molitev? Molitev naj ne bo le ponavljanje Preberi več

DOVOLI DA V TVOJE SRCE PRIDE VERA IN BOŠ OZDRAVLJEN Lk 17,11–19

Jezus zagleda in sliši gobavce ter jim da enostaven, celo malo čuden odgovor: »Pojdite in se pokažite duhovnikom!« Rad bi vedel, kaj so si tistega trenutka mislili. Gobavci so kričali po ozdravljenju. A Jezus je v njih videl še večjo težavo. Še večjo potrebo, kot so se je oni zavedali. Odgovoril je: »Pojdite se pokazat duhovnikom!« Zakaj je za Jezusa duhovnik tako pomemben, da jih pošilja k njemu? Ali so za Jezusa duhovniki tudi danes tako pomembni? Ali je za tebe duhovnik pomemben? Kdo skrbi za tvoje duhovne potrebe? A zgodba me preseneča. Prav vsi, vseh deset mož, se je Preberi več

»GOSPOD, POMNOŽI NAM VERO« Lk 17,5–10

Ko so apostoli prosili Jezusa, naj jim pomnoži vero, jim je rekel, da tudi vera, ki bi je bilo le za gorčično zrno, dela čudeže. Morda je Jezus s to primero hotel povedati še nekaj več: kakor za zrno velja tudi za vero, da ni nekaj mrtvega, negibnega in okamenelega, temveč skriva v sebi življenjsko silo in sledi zakonom rasti in razvoja. Vedno manj je ljudi, ki bi jim bila vera položena v zibelko in bi jo sprejeli tako samoumevno kot materin jezik. Vedno več pa je takšnih, ki so se do nje dokopali po dolgem iskanju, skozi zmote in Preberi več

ČE NE BODO POSLUŠALI, SE NE BODO DALI PREPRIČATI Lk 16,19–31

Ker smo navajeni evangeljskih odlomkov, se verjetno ne zdrznemo ob grozljivosti današnje prilike. Zdi se, da je ena izmed mnogih, ki pač govori o življenju. Verjetno se nam zdi, da je pravzaprav logično, da se nesramni bogataš, ves zamaščen od požrešnosti, pač cvre v peklu. A prilika v sebi nosi in razkriva veliko globlje vprašanje. Bogatin se v mukah na oni strani sprašuje, kako bi pomagal bratom, ki gredo za njim po isti poti. Skrbi ga, da bodo preslišali tisto oznanilo, ki bi jim pomagalo priti v nebesa. Abraham jasnovidno pove, da tudi če kdo vstane od mrtvih, ne bo Preberi več

KOMU PA TI SLUŽIŠ? Lk 16,1–13

Ne moremo služiti Bogu in mamonu, pravi Jezus na koncu današnjega evangelija. Kaj naj to pomeni? Pogosto se mamon razlaga s pojmom bogastvo. Vendar če pogledamo v zgodovino, veliki svetniki, kot je Vincencij Pavelski ali pa Mati Terezija, niso grajali bogatih, ampak so od njih pričakovali, da to, kar imajo, delijo z drugimi. Bogastvo namreč ni tako hud problem, kot bi mogoče včasih radi. Mi smo se vsemu odpovedali, lahko reče kdo od posvečenih, pa smo bolj navezani na vsako svojo stvar kot bogati. Kaj je torej jedro problema? Jezus pojasni, kaj razume pod besedo služiti: služiti pomeni ljubiti oz. Preberi več

KRIŽ – NAJVIŠJE IN POPOLNO DEJANJE LJUBEZNI Jn 3,13–17

In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov. Ta stavek se navezuje na dogodek med izhodom iz Egipta, ko so Hebrejce napadle strupene kače in so številni umrli. Tedaj je Bog zapovedal Mojzesu, naj napravi bronasto kačo in jo posadi na drog. Kogar je kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je bil ozdravljen. Tudi Jezus bo povzdignjen na križ, da bo vsak, ki bo v smrtni nevarnosti zaradi greha in se bo z vero obrnil Nanj, ki je umrl za nas, rešen. Sveti Avguštin razlaga takole: ‘Zdravnik, kolikor je to od Preberi več

Romanje v Lurd

 Župnije Pivka, Šmihel, Košana, Trnje in Zagorje ter agencija Aritours vas vabimo na romanje v Francijo LURD z letalom   Tukaj lahko prenesete program romanja in prijavnico: PROGRAM ROMANJA V LURD PRIJAVNICA   V Lurdu, majhnem mestu pod Pireneji na skrajnem jugozahodu Francije, se je 11. februarja 1858 leta Marija prvič prikazala štirinajst letni deklici Bernardetti Soubirous. Še sedemnajstkrat se je Bernardka nato srečala z Gospo, ki je svetu preko nje poslala sporočilo: » Pokorite se, molite za spreobrnitev grešnikov.« Danes je Lurd največje Marijino romarsko središče na svetu, kraj molitve, milosti in upanja, v katerega se že več kot sto šestdeset let Preberi več

»Kateri človek more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive« (Mdr 9, 13–14)

Berilo za današnjo nedeljo, ki ga najdemo v Knjigi modrosti, se začenja s sledečimi besedami: »Kateri človek more spoznati Božjo voljo? Kdo more razločiti, kaj hoče Gospod? Misli umrljivih so namreč bojazljive« (Mdr 9, 13–14) Beremo, da ne moremo spoznati Božje volje, če se bojimo. Beremo, da ne moremo razločiti, kaj hoče Gospod, če dovolimo, da nad nami gospodari strah. Pod vplivom strahu smo brez stika z Bogo m, smo brez stika s stvarstvom, smo brez stika s sabo. Izkoreninjeno tavamo po svetu, na nas lahko vpliva prav vsak zunanji impulz. S tem dovolimo, da zagospodari nad nami zdaj strah Preberi več

VRATA

Vrata so ena najbolj vsakdanjih stvari, s katero imamo opraviti neštetokrat na dan. Poleg svoje osnovne naloge imajo še bogato simbolično vsebino in svojevrstno govorico glede na to, ali so zaklenjena, zaprta, priprta ali odprta na stežaj. Ljudje izražamo svoja razpoloženja in čustva tudi s tem, kako ravnamo z vrati: kako nanje potrkamo ali z njim celo treskamo, jih komu pred nosom zapremo, mu celo pokažemo vrata ali ga postavimo prednje. O ljudeh, ki nimajo svojega doma, pravimo, da jih bijejo po petah tuja vrata. Najboljšemu prijatelju pa zagotavljamo, da so mu vrata našega doma vedno odprta. Vrata simbolizirajo kraj Preberi več