Na prvo adventno nedeljo smo rekli, da je advent čas
priprave, ko razmišljamo in skušamo razlikovati stvari v
globini, da bi spoznali dobro in se varovali hudega, da bi
zmogli resnično delati dobro.
Jožef je to skrbno počel. Očitno je bil vešč v razmišljanju. Ni
ostal miren in se pustil voditi dogodkom. Ni rekel: Naj gre,
kakor Bog hoče. Premišljeval je in iskal pravo pot. Marijo bi
moral osramotiti in jo odsloviti. Nekje v globini je čutil, da Marija ni tista, ki bi lahko
storila nekaj resnično slabega. Zato jo je sklenil skrivaj odsloviti. Zato se je najprej
odločil, da Marije ne bo osramotil. Ker je globoko razmišljal, mu je prišel naproti
Bog sam.
Božja beseda nam na četrto adventno nedeljo posreduje čudovit zgled Jožefa,
kako se je pripravljal na božič. Ko je opazil, da je Marija noseča, se ni zamotil z
delom, ne s popivanjem ali kakršnimi koli nadomestki. Videl je, razmišljal, najbrž
je tudi govoril z Marijo o tem. Iskal je rešitev. Zato ker je iskal, je našel. Saj pravi
Jezus: kdor išče, najde, kdor trka, se mu odpre.
Pred nami je še četrta sveča, ki adventi venec poveže v celoto. Kaj bi bil ta ključni
pogled, ki naredi pripravo na božič resnično polno in lepo? Kaj je še moralo gnati
Jožefa, da se je lahko tako dobro pripravil na božič? Globoko v sebi je verjel: Bog
je ljubezen! Bog ga ne zapusti, ker ga ljubi. Bog ga ne skuša čez mero. Če mu
bo sledil, bo vse dobro.
Bog je ljubezen. Bog, ki prihaja med nas je Emanuel. Je tisti, ki je z nami. Ob
zadnji adventni sveči vas vabim, da se ob pripravi jaslic ustavimo ob misli, da nas
Bog resnično ljubi. Ne vodi življenja, kot bi ga pogosto želeli, a nas neskončno
ljubi. Vodi ga tako, kakor je najbolje za nas. Vodi ga tako, ker nas ljubi! V tem je
našel mir sveti Jožef. Naj bo v tem mir zadnjih dni priprave na božič tudi za vse
nas. In ne pozabi: Ni nujno, da se vse razplete vedno tako, kakor si si zamislil ti.
Temveč kakor si je zamislil Bog. Bog te ljubi!
Po: E. Mozetič