Za nami je po svoje čudovit teden, v katerem
nam Bog kaže svojo neverjetno logiko, ki
presega naš razum. Pred enim tednom smo
sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo
ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred
dva tisoč leti, ko se je to godilo, pomislil, da bo še
ta teden umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto
ljudstvo kričalo ’Križaj ga!’ Izbralo je Baraba in
križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih
ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove
in učil.
Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko
se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten
začetek nove dobe, bi ga imeli za norega. Pa
vendar, kar se zdi danes v naših očeh
nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to
Božja volja. Gospod je tretji dan vstal.
Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je
Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga?
Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je le mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij
za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve! Bog jo je postavil v trenutku svoje
smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal, verjetno že obesil, in Peter, ki je Jezusa
zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.
Ob tem scenariju ne vem, ali bi se zjokal ali smejal. Mar ni Bog pravzaprav nor, nor za
našo ubogo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je
popolnoma postavil na glavo. In kar je v naših očeh norega, je dobilo novo vrednost.
Bog daje vsem stvarem čisto novo ceno, nek nov obraz. In v tem je zares veselje velike
noči. Bog dela vse novo! Nič ga pri tem ne ustavi. On v polnosti izpelje svoj čudoviti
načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi nikoli ne ustavimo, da gremo za to Ljubeznijo.
Po: E. Mozetič
NAČRT LJUBEZNI IZPELJAN DO KONCA Jn 20,1–9
