Danes nam evangelij predstavlja prizor srečanja med
Jezusom in Janezom Krstnikom pri reki Jordan. Janez vidi
Jezusa, ki prihaja, pomešan med množico, in navdihnjen od
zgoraj, prepozna v njem poslanega od Boga. Zaradi tega
pokaže nanj z besedami: ‘Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje
greh sveta’ .
Vprašajmo se, kaj pomeni odjemlje »greh«?
To dobesedno pomeni, »dvigniti, vzeti nase«. Jezus je
namreč prišel na svet z zelo jasnim poslanstvom, da bi ga
osvobodil sužnosti greha tako, da bi si naložil krivdo človeštva.
Na kakšen način? Da ga ljubi. Ni drugega načina s katerim se
premaga zlo in greh kot z ljubeznijo, ki pripelje do darovanja
lastnega življenja za druge. V pričevanju Janeza Krstnika ima
Jezus poteze Gospodovega služabnika, ki je »nosil naše
trpljenje, ki si je naložil naše bolečine«, vse do smrti na križu.
On je resnično velikonočno jagnje, ki se potopi v reko našega
greha, da nas tako očisti.
V Novi zavezi se beseda ‘jagnje’ večkrat pojavi in vsakič v
povezavi z Jezusom. Ta podoba jagnjeta lahko preseneti, saj
je namreč žival, za katero ni značilno, da je močna in krepka
in bi si lahko na lastna ramena naložila tako težko breme.
Toda ogromno gmoto zla si je naložila in odnesla proč
slabotna in krhka stvarca, ki je simbol poslušnosti, učljivosti in
nezaščitene ljubezni in je prišla vse do darovanja samega
sebe. Takšen je Jezus, je kot jagnje. Jagnje ni gospodovalno
temveč je učljivo, ni napadalno, temveč miroljubno, če ga kdo
napade ne pokaže krempljev ali zob, temveč krotko vse
prenaša.
Kaj torej pomeni za Cerkev, za nas danes, da smo učenci
Božjega Jagnjeta? Pomeni, da namesto zlohotnosti izberemo
nedolžnost, namesto moči ljubezen, namesto napuha
ponižnost, namesto ugleda služenje. Zajetno delo torej! Kristjani smo poklicani k temu, da
živimo, kakor nas je učil sam Jezus. Pojdimo v svet – Jagnje Božje pa naj vselej hodi z nami.
Po: E. Mozetič
Vprašanje, ki si ga lahko postavimo tako ob današnjem evangeliju, kot tudi sicer v našem
vsakdanu, je zelo preprosto in se glasi: Ali si priznam svoj greh in iščem odrešenje? Ali
verjamem, da je Jagnje Božje – ponižni služabnik Gospodov, Jezus, resnično moj zgled,
resnica o življenju in življenje samo?
Če je, potem me bo srečanje z njim vselej navduševalo, potem bo srečanje Jagnjeta in
Janeza Krstnika tudi zame neverjeten dogodek, ob katerem ne morem več molčati in ostati
»neprizadet« in brez odziva. Potem bom močneje zahrepenel po odrešenju in hrepenel
tudi po tem, da bi uspel odrešenje posredovati drugim.
Po: E. Mozetič